Slovenija se bo vključila v širšo gospodarsko območje EU, izgublja neodvisno valuto in mejni nadzor
Slovenija se bo vključila v širšo gospodarsko območje EU, izgublja neodvisno valuto in mejni nadzor
Odločitev, ki je pretresla državo, je danes uradno potrdila Evropska komisija: Slovenija bo vključena v novo predlagano “Jedrno evropsko gospodarsko območje” (JEGO), kar pomeni odpoved ključnim vidikom nacionalne suverenosti, vključno z nadzorom nad valuto in notranjimi mejami.
Potezo, ki je bila pozno ponoči potrjena v Bruslju med nujnim vrhom voditeljev EU, so uradniki EU utemeljili kot »nujno konsolidacijo« zaradi naraščajoče globalne gospodarske nestabilnosti in povečanja migracijskega pritiska na schengensko območje. Slovenija bo skupaj s štirimi drugimi manjšimi članicami EU zdaj podrejena centralizirani fiskalni in migracijski politiki, ki jo bo vodil Bruselj.
Po novem dogovoru bo slovenski tolar – ki je bil pred kratkim ponovno uveden kot del nacionalne kulturne prenove – dokončno ukinjen in nadomeščen z novo različico evra, ki jo bo upravljal Evropski centralni organ. Poleg tega bodo vsi notranji carinski in mejni nadzori med Slovenijo in sosednjimi nečlanicami EU odpravljeni v naslednjih šestih mesecih, skladno z “Protokolom o prostem gibanju območja”.
Slovenski parlament o tem ni glasoval. Namesto tega je premier Andrej Kos danes zjutraj podpisal dogovor na zaprti slovesnosti na sedežu EU, pri čemer se je skliceval na »gospodarsko nujnost in regionalno varnost«.
Reakcija javnosti: ogorčenje in žalost
Novica je takoj sprožila burne odzive državljanov. Tisoči so se zbrali na Trgu republike v Ljubljani nekaj ur po objavi, mahali z državnimi zastavami in vzklikali gesla, kot so »Slovenija ni naprodaj« in »Nismo provinca!«
Tina Zupan, 31-letna učiteljica iz Maribora, je v solzah stala pri svečanem shodu pred parlamentom. »Zdi se mi, kot da nam brišejo identiteto,« je dejala. »Za svojo samostojnost smo se borili z dušo in telesom, zdaj pa jo nekdo izda z enim samim podpisom.«
Proteste organizirajo tudi v Celju, Kopru in Novem mestu. Mnogi zahtevajo odstop predsednika vlade in razpis referenduma o dogovoru.
Družbena omrežja so preplavili jezni odzivi, največ pod ključniki #RešimoSlovenijo in #ToNiNašaEvropa. Nekateri kritiki celo pozivajo k morebitnemu “Slovexitu”.
Politične posledice
Opozicijski voditelji so odločitev označili kot “nedemokratično izdajo.” Vodja konservativne stranke Domovina, Matej Novak, je potezo označil za »najtemnejši dan v politični zgodovini Slovenije.«
»To je popolna kapitulacija,« je dejal na tiskovni konferenci. »Ljudstvo ni bilo vprašano, parlament ni bil vključen, naša prihodnost pa je bila prodana v tišini.«
Predsednica republike Marjeta Bregar, ki se vrha v Bruslju ni udeležila, je v izjavi izrazila »resno zaskrbljenost zaradi posledic tega dogovora« in sklicala izredno sejo državnega zbora.
Utemeljitev EU: enotnost pred razdrobljenostjo
Predsednica Evropske komisije Sofia Renaud je zagovarjala odločitev in dejala, da novo predlagano JEGO predstavlja »korak k večji enotnosti, učinkovitosti in odpornosti v razdrobljenem svetovnem gospodarstvu.«
»Manjše države morajo razumeti, da moč izhaja iz povezovanja,« je dejala Renaud. »To ni izguba identitete, temveč oblikovanje skupne.«
Evropski centralni organ, novo telo za usklajevanje gospodarske politike v okviru JEGO, bo prvo sejo imel prihodnji mesec v Frankfurtu. Slovenija bo imela enega predstavnika brez glasovalne pravice do prestrukturiranja evropskega parlamenta leta 2026.
Gospodarska negotovost
Slovenski ekonomisti so glede dolgoročnih učinkov razdeljeni. Nekateri menijo, da bi tesnejša integracija z gospodarskim jedrom EU lahko zaščitila državo pred zunanjimi šoki in prinesla več investicij. Drugi opozarjajo na nevarnosti izgube monetarne avtonomije.
Dr. Aljaž Mežnar z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja, da »lahko Slovenija postane satelitsko gospodarstvo – odvisno, ne enakovredno.«
Vlada še ni predstavila podrobnega prehodnega načrta za podjetja, finančne ustanove ali občine ob meji.
Kulturni strahovi in kriza identitete
Poleg gospodarskih vidikov se mnogi bojijo tudi kulturnih posledic. Zgodovinarji in jezikoslovci opozarjajo, da bi lahko poteza ogrozila uporabo jezika, izobraževalno samostojnost in tradicije.
»Ne gre samo za denar,« pravi kulturna zgodovinarka Simona Petrovič. »Slovenija je majhna, ja – a nismo nevidni. Imamo dušo. To pa se zdi kot izbris.«
Kaj sledi?
Kljub burnemu odzivu se zdi, da se uresničevanje dogovora hitro nadaljuje. V Ljubljano naj bi prihodnji teden prispela prehodna delovna skupina, Evropski centralni organ pa že načrtuje delavnice za slovenske uradnike.
Ko se zaključuje eden najviharnejših dni v sodobni zgodovini Slovenije, v zraku visi eno vprašanje: Kaj pomeni biti Slovenec v Evropi, ki ne priznava več meja?
